Ob neprijetnih dogodkih nam um napolnijo avtomatske misli. Ob travmatičnem dogodku naše misli ‘‘ugrabijo‘‘ naš um in prestrukturirajo celoten miselni potek. Doživeta in preživeta travma pusti v našem spominu in na sposobnostih koncentracije globoke posledice.

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) spada med dolgoročne posledice psihološke travmatizacije. Simptomi PTSM so lahko veliko breme pri vsakodnevnem delovanju v družbi, na delovnem mestu in znotraj družine.

Pri travmi je izguba zavedanja lastne identitete posebej težka. Človek se lahko dojema kot popolnoma ničvrednega. Če je bila travma huda in se je začela zgodaj v otroštvu, lahko posameznik razvije dokaj težko motnjo identitete. Če izzovemo svoja jedrna prepričanja, lahko raziščemo lastna vdelana prepričanja; uvid nam omogoči, da jih sprejmemo ali zavrnemo. S tem podpiramo moč svojega zavednega uma.

 Igra vlog z namenom ugotavljanja potreb travmatiziranih beguncev v državah gostiteljicah.

Travma lahko preobremeni naše avtonomno živčevje. To pomeni, da je naš nivo vzburjenosti kronično visok, kar ima resen vpliv na telo. Telo potrebuje pomiritev, skrb, drugače ne bo imelo dovolj rezervne energije za okrevanje. Spanje pa je pri tem pomemben dejavnik.

Plutchikovo kolo čustev prepoznava 8 osnovnih čustev, vključno z veseljem, zaupanjem, strahom, gnusom, presenečenjem, jezo in pričakovanjem. Kombinacije teh osnovnih čustev pripeljejo do sestavljenih čustev, kot so optimizem, ljubezen, podrejenost, strahospoštovanje, razočaranje, obžalovanje, zadovoljstvo in agresija. Ta diagram kolesa čustev v obliki spektra odlično ponazarja odnose med posameznimi čustvi.

Aktivnost poudarja, da ima naša identiteta več dimenzij. Naslavlja odnos med našimi željami po samodefiniranju lastne identitete in družbenimi konstrukcijami, ki nas označujejo, ne glede na to, kako se opredelimo.

Skupinsko delo je cenjena metoda dela. Najpomembnejše je izkustveno učenje (učenje iz izkušenj in eden od drugega). Takšni metodi sta tudi supervizija in intervizija. Metoda samoocenjevanja članom omogoča, da drug o drugem, o lastnem dojemanju in doživljanju sebe ter skupine kot celote, pridobijo pomembne informacije. Na tej osnovi se gradita medsebojna povezanost in zaupanje.

Raziskave na področju nevroznanosti kažejo, da lahko z dihanjem biološko uravnavamo telo in um ter umirimo reaktivno jedro možganov. Naš dih prinaša številne koristi za naše zdravje in splošno duševno dobrobit. Kadar smo vznemirjeni, se spremeni tudi naše dihanje. Dobra novica je, da lahko z uravnavanjem in ritmom našega dihanja vplivamo na prekomerno aktivno in vzburjeno simpatično živčevje, ki je zaradi prestane travme preveč

Travma predstavlja vašo telesno ali čustveno poškodbo/poškodovanost ali čustveno poškodovanost ljudi, ki so vam blizu. Pomembno je, da se zavedamo, da lahko travmo doživljamo tudi kot priče poškodovanja drugih. Ko doživite travmatičen dogodek, lahko reagirate na različne načine. Takšen stres ima lahko kompleksne posledice. Zato je pomembno, da poznamo zmožnost odpornosti. Odpornost se moramo naučiti graditi.

Dejavnost je osredotočena na urjenje nenasilne komunikacije korak za korakom. Nenasilna komunikacija se osredotoča na strategije, ki preko sodelovanja omogočajo zadovoljevanje potreb obeh strani, udeleženih v konfliktu.

Travma lahko naš avtonomni živčni sistem pretirano stimulira. To pomeni, da so posameznikove stopnje vzburjenja kronično visoke, zato stimulirajo telo in nanj resno vplivajo. Telo potrebuje pomiritev in skrb, drugače nima dovolj rezervne energije za okrevanje. Pomemben dejavnik je spanec.

Udeleženci se pogajajo o tem, kdo bo kupil zadnjo posebno pomarančno; pri tem vadijo izražanje potreb in poslušanje o potrebah drugih ljudi.

Del vaje je ogled kratkega videoposnetka (na voljo na YouTubu), ki prikazuje posnetek poskusa z nepremičnim obrazom. Po ogledu razmislite o tem, kako se povezuje s PPP in/ali z osebnimi izkušnjami v kriznih razmerah.

Skupino udeležencev razdelimo na dva dela. Ena skupina igra vloge ljudi v stiski, druga skupina jim mora ponuditi psihološko prvo pomoč (PPP).

Udeleženci poslušajo zgodbo z različnih perspektiv. Te perspektive so dejstva, čustva in globlji smisel. Udeleženci vadijo aktivno in pozorno poslušanje osebe, ki govori. Pri tem razvijajo svoje veščine komuniciranja in reševanja konfliktov.

Aktivnost, ki se nanaša na globino in širino "multikulturnega", je zasnovana tako, da udeležence vključi v postopek definiranja "kulture" in preučevanje njene kompleksnosti. Posebej je primerna za delo s študenti.

Igra vlog – komunikacijske strategije pri podpori prebežnikom.

Izgorelost je tesno povezana z delom z uporabniki, ki so preživeli travmo in stres. Izgorelost je običajno opredeljena kot stanje, ko se posameznik, ki dela z uporabnikom, pri opravljanju nalog čustveno in telesno izčrpa. Ta aktivnost vam pomaga pri oceni čustvene preobremenjenosti od znotraj navzven.

Spletni vprašalnik o aleksitimiji je bil razvit leta 2005 in nima nekaterih splošnih pomanjkljivosti drugih vprašalnikov, kot sta npr. Bermond-Vorst ali TAS-20. Vprašalnik je prvotno oblikoval Jason Thompson, ki je želel za skupnost izdelati brezplačni pripomoček za testiranje aleksitimije.

Gre za kratek orientacijski test (razvijalci: PsyCom free tests, Arnold Lieber, dr. med.). Sestavljen je iz 5 vprašanj o intenzivnosti nekaterih posttravmatskih simptomov. S testiranjem dobimo podatek o tem, kakšna je verjetnost, da oseba kaže znake posttravmatske stresne motnje.

Igra vlog na temo zaznavanja socialne skupine.

Pisanje dnevnika refleksije je močno orodje samorefleksije in samoevalvacije. Vsak posameznik ima drugačen način vodenja dnevnika refleksije. Pri delu z ljudmi s PTSM prostovoljci, ki delajo v nevladnem sektorju, pogosto doživljajo stisko. Pisanje dnevnika refleksije je zelo pomembno orodje za spremljanje in ocenjevanje lastnih izkušenj.

Vprašalnik o sekundarni travmatizaciji Dr. Judith Daniels.

V tej aktivnosti se bodo udeleženci podučili o perspektivah ljudi, ki trpijo za PTSM.

Meditacija ali vaja opazovanja samega sebe ima med tehnikami uravnavanja stresa posebno mesto. Tehnike čuječnosti, za katere je danes znanstveno dokazano, da delujejo, prinašajo številne koristi. Praktična orodja so lahko v veliko pomoč, kadar doživljamo travmo in njene posledice, ali pa to izkušajo drugi.

V tej vaji udeleženci razloge za beg spoznajo na primeru, ki se osredotoča na en konflikt/ eno državo; primer razlaga zgodovinsko ozadje konflikta, različne akterje, ki so v konflikt vpleteni (in njihovo vlogo), stanje človekovih pravic in posledice za civilno prebivalstvo, vlogo vlade in njenih zaveznikov ter poskuse premagovanja sistematičnega nasilja.

Stresno reakcijo smo zaradi njene varovalne funkcije podedovali od naših prednikov. Zanje in za njihovo preživetje ter telesno varnost je bila stresna reakcija odločilnega pomena. V klasičnem odzivu “boj ali beg‘‘, ob katerem so se sproščali adrenalin, kortizol in drugi stresni hormoni, so se naši predniki bodisi borili bodisi bežali. Danes doživljamo enake reakcije. Kadar se stresni dogodek izkaže za travmatičnega, se telo in možgani nemudoma odzovejo, pogosto z negativnimi čustvi. Zato je dobro vedeti, kako prepoznati naše zunanje in notranje vire stresa.